Po dolgem času sem se vendarle naročila na pregled pri svoji osebni zdravnici. Že nekaj časa me skoraj po vsakem obroku boli želodec in bolečine so vedno hujše. Pregledala me je in mi dala napotnico za gastroskopijo. Takoj ko sem prišla domov, sem sedla za računalnik in se prijavila na portal za e-naročanje. Ker mi ni sprejelo napotnice sem poklicala v najbližjo bolnišnico in se poskusila naročiti osebno. Malo sitna gospa na drugi strani mi je hladnokrvno povedala, da pridem na vrsto čez eno leto in dva meseca.
Ko se je čez pol ure vrnil mož domov, me je našel še vedno malo v šoku. Predlagal mi je naj grem na gastroskopijo samoplačniško, kljub temu, da nama trenutno finančno ne gre najbolje. Spet sem odprla računalnik in v brskalnik vpisala samoplačniška gastroskopija cena. Pojavilo se je kar nekaj zadetkov, cene so se gibale med 130 in 150 eur. To je bilo za najine razmere vseeno preveč. Sedaj me je želodec še bolj bolel, tokrat ne samo zaradi hrane, ampak tudi zaradi stresa. Poleg tega me je skrbelo, da bi v primeru resne bolezni bilo v enem letu zame prepozno.
Zvečer sem vzela v roke telefon in spet napisala samoplačniška gastroskopija cena. Kot v sanjah sem pričakovala, da sem prej kaj spregledala in bo cena vendarle nižja. Toda nič se ni spremenilo. Slabe volje sem odšla spat. Ponoči me je tlačila mora, pred oči so mi stalno hodile besede: samoplačniška gastroskopija cena.
Zbudila sem se vsa prepotena. Vem za marsikoga je to majhen denar, toda pri nas zadnje čase nimamo niti za kruh in mleko. Kje naj bi torej dobila nekaj čez sto eur. Naslednji dan je prišel mož dobre volje iz službe. Rekel je, da so mu nakazali 500 eur nagrade za dobro delo. Na koncu se je vse dobro končalo, tudi izvidi niso bili tako slabi. Mož me je objel in mi rekel, da moram bolj zaupati v življenje.…